Sindikat Europol je ostro kritiziral odločitev generalnega inšpektorata romunske policije (IGPR), da po napadu na policista v kraju Domașnea na ATV-ju preveri delovanje policijske uprave v Caraș-Severinu. Europol trdi, da so preverjanja, ki jih je odredil IGPR, nezakonita in da se ne držijo internih postopkov, medtem ko so se v preteklosti ob grožnjah nadrejenih do podrejenih 'delali, da dežuje'. Ta poteza sledi incidentu, ko so ljudje napadli policista, ki je ustavil pijanega moškega na ATV-ju.

Ministrstvo za delo je za sredo, 23. julija, drugo vročinskega vala, napovedalo izredne ukrepe za zaščito delavcev v zasebnem sektorju pred toplotno obremenitvijo. Ti ukrepi so namenjeni reševanju vprašanja toplotne obremenitve zaposlenih v zasebnem sektorju, ki so v odvisnem delovnem razmerju. Medtem je Sindikat zaposlenih NOKIA za sredo, 23. julija, napovedal prekinitev dela med 14. in 16. uro, in sicer zaradi nasprotovanja samovoljni premestitvi osmih zaposlenih v podjetje, ki sklepa pogodbe. Sindikat delavcev v telekomunikacijah in informatiki Atike (SETIP) podpira to prekinitev dela.

Grški kmetje so se po krajšem prazničnem premoru vrnili na cestne blokade in so odločeni zaostriti svoje protestne aktivnosti. Na vsesplošnem srečanju v Malgari so kmetijski sindikati razpravljali o splošnem stopnjevanju pritiska na vlado, saj menijo, da njihove zahteve po znižanju proizvodnih stroškov in ureditvi tržnih razmer niso bile ustrezno uslišane. Medtem ko so nekateri predstavniki, kot je Kostas Anestidis, nakazali možnost odprtja komunikacijskih kanalov z Atenami, ostaja večina kmetov neomajna pri izvajanju blokad ključnih prometnic. Grška vlada je na napovedi odgovorila s previdno retoriko, vendar hkrati opozorila na morebitne posledice za nacionalno gospodarstvo, če bi prišlo do dolgotrajne zapore glavnih infrastrukturnih vozlišč. Spor med kmetijskim sektorjem in oblastjo se tako dodatno zaostruje, saj kmetje poudarjajo, da so pripravljeni na radikalnejše oblike mobilizacije, če ne bo prišlo do konkretnih zakonskih sprememb v njihovo korist. Razmere na cestah ostajajo negotove, v prihodnjih dneh pa se pričakujejo dodatne motnje v prometu po celotni državi.

Grški kmetje, ki že več kot mesec dni vztrajajo na cestnih blokadah po vsej državi, so za nedeljo, 4. januarja 2026, ob 12. uri v Malgari napovedali obsežno vsesplošno konferenco. Namen srečanja je uskladitev prihodnjih dejavnosti in določitev strategije za nadaljevanje protestov, ki se neprekinjeno odvijajo že 36 dni. Predstavniki kmetov so ob napovedi poudarili svojo odločnost in izjavili, da se ne bodo umaknili, dokler ne dosežejo svojih ciljev. Na srečanju bodo kmetijski sindikati in organizatorji blokad iz celotne Grčije razpravljali o stopnjevanju pritiska na vlado. Trenutno stanje v kmetijskem sektorju je po njihovih navedbah nevzdržno, zato pričakujejo, da bo konferenca prinesla konkretne načrte za nadaljnje mobilizacije, vključno z morebitnimi novimi zaporami ključnih prometnic. Protestniki poudarjajo, da gre za boj za preživetje panoge, pri čemer ostajajo enotni v svojih zahtevah po izboljšanju delovnih pogojev in finančne podpore.

V Grčiji se je v središču preiskave znašel še tretji kmetijski sindikalist, Kostas Mitrodemos, ki naj bi od državne zavarovalnice ELGA prejel nesorazmerno visoke odškodnine. Po dostopnih podatkih je Mitrodemos, sicer pridelovalec mandljev iz Larise in član koordinacijskega odbora sindikata Nikaia, v obdobju med letoma 2020 in 2025 prejel več kot 312.000 evrov odškodnin. Ta znesek močno odstopa od njegovih vplačanih prispevkov, ki so v istem obdobju znašali le 27.134 evrov. Primer je v javnosti sprožil buren odziv, saj je Mitrodemos znan po svojih ostrih stališčih proti trenutni grški vladi. Nedavno je v radijskih intervjujih celo napovedoval vztrajanje na cestnih blokadah do padca vlade. Razkritja o visokih izplačilih mečejo senco dvoma na delovanje kmetijske zavarovalnice in poštenost razdeljevanja javnih sredstev, namenjenih sanaciji škode v kmetijstvu. Organi pregona sedaj preverjajo, ali so bila izplačila zakonita oziroma ali je prišlo do sistemskih zlorab pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov.